Paradoks evropskega trga: Zakaj dragi zemeljski plin še vedno določa cene električne energije

V zadnjih letih Evropa doživlja energetsko revolucijo. Delež električne energije, proizvedene iz poceni obnovljivih virov – sonca in vetra – dosega zgodovinske vrhove. Kljub temu pa se porabniki še vedno soočajo z visokimi računi za elektriko, ki tesno sledijo gibanju cen zemeljskega plina na svetovnih blagovnih borzah. Kako je mogoče, da poceni zelena energija ni znižala računov za vse? Odgovor se skriva v tržnem mehanizmu, imenovanem Merit Order (razvrščanje virov glede na mejne stroške).

Kako deluje Merit Order?

Evropski veleprodajni trg z električno energijo deluje na načelu enotne cene za omrežje v določeni uri (tako imenovani model pay-as-cleared). Vse razpoložljive elektrarne na trgu oddajo svoje ponudbe z lastnimi stroški proizvodnje. Tržni mehanizem nato te ponudbe razvrsti od najcenejših z najnižjimi obratovalnimi stroški (mejnimi stroški) do najdražjih.

Tipičen vrstni red razvrstitve je naslednji:

1. Obnovljivi viri (sonce, veter, voda): Obratovalni stroški so blizu nič (gorivo je brezplačno).
2. Jedrske elektrarne: Nizki stroški goriva in stabilna proizvodnja pasovne energije.
3. Premogovne elektrarne: Višji stroški zaradi cen goriva in emisijskih kuponov (EUA).
4. Plinske elektrarne: Visoki obratovalni stroški, ki jih poganjajo cene zemeljskega plina in emisijskih kuponov.

Trg sprejema ponudbe od najcenejših virov, dokler ni pokrita celotna potreba omrežja za to specifično uro. **Ključno pravilo pa je: Končno tržno ceno za vse vključene elektrarne določi tista najdražja elektrarna, ki je bila potrebna za zadovoljitev povpraševanja.** Ta zadnja vključena elektrarna se imenuje mejna ali zaključna elektrarna.

Zakaj torej plačujemo ceno plina?

Ob sončnih in vetrovnih dneh z nizkim povpraševanjem po električni energiji lahko obnovljivi viri in jedrska energija pokrijejo celotno obremenitev. V teh urah se veleprodajne cene električne energije na borzi spustijo na nič ali pa padejo celo v negativno območje.

Ko pa nastopi večer, sonce zaide, veter oslabi in se ljudje vrnejo domov (večerna špica), povpraševanje v omrežju strmo naraste. Poceni viri ne zadoščajo več. Operater omrežja mora vključiti premogovne in na koncu **plinske elektrarne**, ki se lahko zelo hitro zaženejo in zagotovijo manjkajoče megavate.

V tistem trenutku plinska elektrarna postane mejni vir. Ker sta plin in emisijski kuponi dragi, lahko plinska elektrarna ponudi svojo elektriko npr. za 150 €/MWh. Po pravilu Merit Order se ta zaključna cena 150 €/MWh plača **vsem** aktivnim proizvajalcem – tudi tistim, ki elektriko poceni proizvajajo iz jedrske ali sončne energije.

Pot do cenejše električne energije: Hranjenje in prilagodljivost

Sistem Merit Order je bil zasnovan tako, da spodbuja gradnjo najcenejših virov proizvodnje (saj ti ustvarijo največji dobiček, ko cene določa drag plin). Vendar pa se moramo za osvoboditev od odvisnosti od dragega plina posvetiti shranjevanju energije.

Če zgradimo dovolj baterijskih hranilnikov in črpalnih elektrarn, lahko presežek poceni elektrike od poldneva shranimo za večerno špico. V tem scenariju nam zvečer ne bo treba zagnati plinske elektrarne, temveč bomo izpraznili baterije. Mejni vir, ki določa ceno, bo takrat cenejša baterija ali vetrna elektrarna, tržne cene pa bodo znatno padle.

Želite v realnem času spremljati, kateri viri (jedrski, premogovni, plinski, obnovljivi) trenutno pokrivajo povpraševanje in kako se gibljejo spot cene? Odprite našo interaktivno aplikacijo EnergyDataDesk App.